Gostje Dnevov radovednosti
SLAVKO KOCUVAN
keramičarski mojster in sodni izvedenec
Na njegovo poklicno odločitev je najbolj vplival oče, ki je bil čevljar in kot mojster, ki je na klasičen način opravljal svojo dejavnost, najboljši zgled tudi zanj. Pri svojem delu se še danes drži starega načela - slogana kluba mojstrov:
“Izobražen mojster danes, zadovoljna stranka jutri.”
IRENA AVBELJ
učiteljica telesne vzgoje, diplomirana organizatorka dela – informatik / najboljša slovenska padalka, zaposlena kot inštruktorica padalstva v Slovenski vojski
Padalstvo je iz hobija v študentskih letih preraslo v strast, ki ji je prinesla vrsto uspehov na svetovni ravni, in kasneje delo v Slovenski vojski, ki jo neskončno veseli, čeprav ji je prineslo tudi vrsto administrativnih opravkov, po katerih komaj čaka, da zapusti pisarno in se povzpne nad oblake. V naravi sama ali z družino preživlja tudi prosti čas; najbolj jo veselijo potapljanje, jahanje, rolanje in tek. V šoli se je, po pričakovanju, najbolj veselila športnih dnevov, jezilo pa jo je, da so jo učitelji kar naprej zamenjevali s sestro dvojčico in pogosto ocenjevali kar povprečni uspeh obeh.
“Poslušajte sebe, svoje želje in se ne odločajte za poklice, ki so trenutno ‘moderni’.”
DEJAN RENGEO
univ. dipl. inženir agronomije / svetovalec kmetom in kmetijskim podjetjem na področju semena, organiziranje poskusov s poljščinami in semenske proizvodnje, prodaja semena
Sprva je želel postati strojni inženir, saj bi “rad delal avtomobile in traktorje”. Po osnovni šoli, ki je potekala še po starem, s šibo in zaušnicami, se je usmeril v naravoslovje in prijetna, ležerna študijska leta zaključil v Ljubljani. Pri svojem delu ima rad stik z naravo in razgiban delovnik, ki ga preživlja med tereni na kmetijah in pisarno, žalosti pa ga trenutno obupen položaj kmetijstva v Sloveniji.
“Najbolje je delati v timu. In nikoli se ne zaljubi v sodelavca, posebej ne v direktorja.”
TATJANA KALAMAR MORALES
univ. dipl. inž. oblikovanja teksitilij in oblačil / vodja kreativnega razvoja linije e.mura
Kot čisto majhno deklico sta jo navduševala poklica frizerke ali učiteljice, kasneje pa se je odločila, da želi početi nekaj, kar jo bo veselilo vsaj osem ur na dan, in pri čemer bo lahko razvijala svoje ideje. Njeno delo je raznoliko: od pregledovanja modnih trendov in sestavljanja barvnih shem do izbir tkanin, snovanja krojev ter izbire modelov, ki bodo predstavljali novo kolekcijo, v prostem času pa teče, bere in se ukvarja z družino. Pri izbiri poklica, pravi, se moramo vedno vprašati, kaj si želimo in katero delo je tisto, ki nas bo razveseljevalo in navdihovalo vsaj osem ur na dan.
“Pri mojem delu gre za never ending story in to mi je najbolj všeč. Vsak lahko doda svojo piko na i.”
SAŠO PAPP
gimnazijski maturant / radijski moderator
Radijski moderator jutranjega programa na radiu Center, voditelj prireditev in dobitnik Viktorja popularnosti za najboljšo radijsko postajo 2007, je še eden tistih, ki so živi dokaz, da delo na radiu povzroča zasvojenost. Raje kot na izpite je v študentskih časih hodil na delo na študentski radio, kasneje presedlal na nacionalko, od tam pa naprej … in zdaj je na Centru, vsako jutro. Vedno znova dikazuje, da se da več in bolje. Če bi napisal avtobiografijo bi jo naslovil Radio je naš magičen svet.
“Ljubezen do radia je neizmerna, čeprav se vsako jutro ob pol petih tepe.”
ALENKA CILENŠEK
dramska igralka, igra v gledališčih / filmih ter v televizijskih in radijskih produkcijah
Gledališče je bilo drugi dom njenih staršev in tako je bilo tako njej kot vsem naokoli samoumevno, da se bo na odrskih deskah slej ko prej znašla tudi Alenka. In res je že v osnovni šoli sodelovala v dramski skupini, igrala, režirala, recititrala na proslavah, po srednji šoli pa se je, sprva kot šepetalka in kasneje kot igralka, zaposlila v mariborski Drami. Igralsko življenje ne pozna osemurnega delovnika - njen delovni dan je razdrobljen med dopoldanske in popoldanske vaje in večerne predstave, vmes pa ponavljanje tekstov, pa čas za ličenje, frizerja, garderobo … Tudi Alenkin prosti čas je povezan s kulturo in umetnostjo, saj rada bere in gleda tudi mnoge predstave, v katerih sama ne nastopa, odkar je upokojena, pa je našla tudi čas za branje pravljic na radiu.
“Ne marate matematike, fizike, kemije? Imate radi knjige, gledališče, filme? Postanite to, kar že ste! Izbira za poklic naj bo VAŠA.”
VIKTOR MEGLIČ
dramski igralec
Najprej je mislil, da bo postal kemik ali zdravnik in iznašel univerzalno zdravilo. Nato ga je zaneslo na AGRFT, kjer je doštudiral igralstvo in nato začel opravljati poklic, ki ga še danes veseli, čeprav, prav tako kot študij, tudi poklic igralca od človeka zahteva, da si mu popolnoma predan. Delovni dan se namreč začne zjutraj in konča pozno zvečer. Kljub temu, ali pa morda prav zato je igralstvo dinamično, kreativno delo, pri katerem vedno znova spoznavaš različne ljudi, s katerimi sodeluješ med nastajanjem predstav. Z nekaterimi sodelavci se zelo zbližaš. Na nek način postanejo tvoja druga družina.
“V današnjih časih niti ni tako zelo pomembno, kaj študiraš. Veliko ljudi počne popolnoma različne stvari od tistih, ki so jih študirali. Vendar je izobrazba vseeno zelo dobra podlaga za prihodnost.”
KAJA POGAČAR
arhitektka / asistentka v okviru študijskih programov gradbeništva in arhitekture na Fakulteti za gradbeništvo v Mariboru
Na študiju arhitekture je pristala po spletu okoliščin, njena prva ljubezen in izbira je bilo namreč oblikovanje, nad katerim jo je navdušil oče, akademski slikar. Za arhitekturo, ki jo je sicer vedno zanimala, je bila takrat prepričana, da je “moški” poklic. Danes, po končanem študiju, delovni praksi v biroju na Nizozemskem, uspešnem sodelovanju pri številnih natečajih in obilici raziskovalnega in akademskega dela, ve, da je biti arhitekt zelo lep, a hkrati tudi odgovoren in kompleksen poklic, ki vključuje mnogo več kot samo oblikovanje forme (hiše); zahteva globlje razumevanje človeških potreb in kulture, v kateri arhitektura nastaja.
“Večina ljudi mora trdo delati, da si prisluži denar za vsakdanje življenje, in ob tem je posamezniku lahko mnogo lažje, če počne nekaj, kar ga veseli.”
MATJAŽ KEK
diploma Fakultete za šport / selektor slovenske nogometne reprezentance
Po zaključku uspešne igralske kariere se je Matjaž Kek podal v trenerske vode. Svojo trenersko perspektivo je že v svoji prvi sezoni nakazal s prvo lovoriko, ko je z Mariborom osvojil naslov prvaka. V svoji sedemletni trenerski karieri je državni prvak postal tudi v svojem drugem mandatu pri Mariboru, osvojil pa je tudi pokalno lovoriko. V letu 2006 se je iz Maribora preselil na Nogometno zvezo Slovenije, kjer je najprej vodil selekciji U-15 in U-16, nato pa prevzel slovensko A reprezentanco.
JANEZ AJLEC
lastnik podjetja AJM
Človek, ki hoče uspeti, mora imeti voljo, sanje, gospodarnost, marljivost, predanost, poštenje in kanček sreče, pravi Janez Ajlec. Sam je začel delati že kot otrok na domačem mlinu in kmetiji, se po osnovni šoli zaposlil pri tapetniškem podjetju, kasneje pa se je izučil za strojnega ključavničarja. Po petih letih dela v nemški tovarni sta z ženo kupila gostinski lokal, ki je v šestih letih prerasel v tri gostinske lokale in hišo, ki so jih nato prodali in se vrnili v Slovenijo. Ko je osnoval podjetje AJM, so bili prvi zasebni izdelovalec plastičnih oken v tedanji Jugoslaviji, z desetimi zaposlenimi, danes pa imajo 260 redno zaposlenih in 160 zunanjih zastopnikov. Če je pri delu Janez Ajlec vajen, da se daleč pride počasi in z vztrajnostjo, pa ima v prostem času, tako na cesti kot na vodi, rad hitrost.
“Ko se lotite posla, si na steno narišite hudiča, kajti če pride Marija, bo tako ali tako dobro.”
HELENA CVIKL
magistra ekonomskih znanosti / direktorica Višje šole za gostinstvo in turizem v Mariboru
Častna profesorica Akademije za turizem v Moskvi, ambasadorka evropskega združenja hotelsko turističnih šol, članica številnih komisij in odborov ter sodelavka pri vrsti projektov s področja turizma svoja znanja o gostinstvu, strežbi in turizmu izpopolnjuje in posreduje mladim v teoriji in v praksi. Že vrsto let sodeluje s turistično organizacijo na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni, med drugim kot članica organizacijskega odbora festivala Lent in članica komisije pri STO za izbor inovativnega turističnega produkta Slovenije – »Sejalec«.
ALEŠ HUS
univ. dipl. inž. lesarstva / ravnatelj in direktor Srednje lesarske šole Maribor
V Ljubljani je dokončal študij lesarstva, kasneje pa, že ob delu ravnatelja, opravil specializacijo iz managementa v izobraževanju. Čeprav je svojo poklicno pot videl v podjetju, kjer bi uporabljal praktična znanja, že 20 let dela v prosveti in dijake med drugim uči, da odločitev za izbiro poklica ni dokončna in da je, če bodo tako želeli, vedno čas, da spremenijo področje delovanja. V prostem času maratonec in navdušen športnik pravi, da bo tudi svoje otroke spodbujal k izbiri poklicev, povezanih z naravoslovjem.
“Vsak učenec, dijak ali študent potrebuje nekaj strahu pred neuspehom, pomembno pa je, da ga ni preveč.”
ZLATAN DEŽMAN
dr. prava / višji sodnik Okrožnega sodišča v Mariboru in profesor Prave fakultete v Mariboru
V šoli so ga najbolj veselile gimnazijske ljubezni, najbolj pa ga je motilo veliko dela in truda, vloženega v majhen uspeh. Danes je doktor Dežman priznan teoretik in pisec strokovnih člankov, poleg kariere v sodstvu pa so njegova velika ljubezen borilne veščine. Z njimi se ukvarja že več kot 40 let, v zadnjem času predvsem z aikidom.
“V sodniškem poklicu ima lahko sodnik le tiha zadoščenja, če sprejemajo tisti, ki jih odločitev zadeva, le to kot pravično.”
PETER MANKOČ in DIMITRIJ MANCEVIČ
vrhunski športnik, Plavalni Klub Ilirija / zaposlen na Ministrstvu za notranje zadeve,
in njegov trener
Peter je izjemen plavalec z odličnimi predispozicijami. Že kot otroka so ga odkrili na testiranju v plavalni šoli, od prvih treningov pa do svetovnega rekorda je bila vseeno dolga pot, ki jo je prehodil s podporo cele družine in podporo v klubu, predvsem s strani trenerjev Miša Sladoja in Dimitrija Manceviča, s katerim sodeluje in dosega odlične rezultate še danes. Plavalci, ki jih je v svoji dolgi mednarodni karieri treniral dr. Dimitrij Mancevič, nekdaj tudi sam vrhunski plavalec, so dosegli več kot 450 absolutnih rekordov v različnih disciplinah.
“Sledite svojim sanjam.”
BOR GREINER
radijski novinar in odgovorni urednik
Na Radiu City je od samega začetka, več kot desetletje, in tam se še vedno počuti odlično. Morda zato, ker ga niti najmanj ne vleče iz Maribora? Poleg osnovne naloge radijskega novinarja, informiranja, z vesljem (razen ob zgodnjih jutranjih urah, čeprav mu je programsko prav jutranji termin najbliže) opravlja delo odgovornega urednika, v prostem času pa bere in je, priznava potiho, odvisnik od računalniških iger.
“Poznam take, ki bi v kakem podjetju že po takem obdobju rekli, da se počutijo kot inventar. Jaz se počutim odlično. Skoraj me ta odličnost že malo skrbi, ker bi po vseh ameriških modelih že najmanj dvakrat moral zamenjati službo.”
ALENKA BRGLEZ
univ. dipl. ing. kemijske tehnologije / tehnologinja in ekologinja v živilski industriji
Za študij živilske tehnologije se je odločila, ker so jo naravoslovni predmeti vedno bolj zanimali kot družboslovni, kasneje pa se je želela zaposliti v Perutnini Ptuj, saj je podjetje vedno videla kot zelo uspešno in perspektivno v domačem kraju. Delo jo veseli, predvsem stiki z ljudmi in to, da so rezultati hitro in jasno vidni, včasih jo v slabo voljo spravi le zgodnje vstajanje (z delom namreč začne ob 6h zjutraj). Njen prosti čas zapolnjujeta veliko veselje do vrtnarjenja in potovanj; z družino so namreč prekolovratili že lep del Evrope.
“V Perutnini Ptuj sem se zaposlila, ker je bila vedno zelo uspešno podjetje v domačem kraju.”
OTMAR KLIPŠTETER
diplomirani zgodovinar / časopisni novinar
Diplomiral je iz zgodovine na ljubljanski filozofski fakulteti, svojo več kot 40-letno kariero pa posvetil novinarstvu najprej na Večeru in nato na Dnevniku. Za svoje delo je prejel več priznanj; v mladosti Tomšičevo nagrado za mlade novinarje, nazadnje pa nagrado DBS za življenjsko delo. Študij je izbral, ker ga je zanimal in je želel poučevati zgodovino, ko pa je napisal svoj prvi članek, je vedel, da je njegovo poslanstvo v novinarstvu, saj gre za “neznansko vznemirljiv poklic, ker te potegne v vrtince življenja, te tudi tepe in razveseljuje.”
“Med šolanjem me je najbolj motilo to, da so bili v študentskem domu obiski pri dekletu dovoljeni samo do 21. ure.”
MOJCA VOMER GOJKOVIČ
univ. dipl. arheologinja / kustodinja v Pokrajinskem muzeju Ptuj
Tisti, ki mislijo, da je delo kustosa v muzeju dolgočasno, se hudo motijo. Mojcin delovni dan namreč zapolnjuje vrsta raznolikih nalog, od dela z najdbami in postavljanja razstav, raziskovanja in pisanja strokovnih člankov do pedagoškega dela in vodenja domačih in tujih obiskovalcev po muzejskih razstavah in zbirkah. Zanimiv in zahteven, pravi, je bil tudi študij arheologije. Najlepši spomini so vezani na različne terene, ko so ob izkopavanjih taborili ali domovali v skromnih dijaških domovih, najslabši pa na neurejen sistem - profesorji so namreč takrat prihajali z drugih inštitucij in pogosto zamujali s predavanji in izpiti - ki jim je grenil študentske dni.
“Potrebno je vztrajati in se ne predati že pri prvem neuspehu.”
SERGEJ RINC
univ. dipl. inž. računalništva in informatike / direktor zasebnega podjetja za razvoj in trženje programske opreme Spletin
Želel si je postati pilot, pa kuhar ali šahist. V prvem letniku srednje šole pa je pri njem preskočila iskrica ob opazovanju zadovoljstva pri ljudeh, ki jim je njegova programska oprema skrajšala in olajšala delo. Čeprav je v osnovni šoli pri matematiki blestel, mu je ta na fakulteti povzročala težave. Računalniški poklici so danes perspektivni in iskani, pa vendar pravi, da mu je vsaj toliko kot uspešnost v poslu pomembno to, da s svojim poklicem in delom sledi svojim življenjskim ciljem.
“Čimprej odkrijte svoje strasti in svoje cilje. Vztrajajte na svoji poti in naučite se reči ne.”
GORAZD LIPNIK
fizik, direktor podjetja SiEko Celje
Fizika se mogoče marsikomu zdi “kar nekaj, kar nekateri počnejo v laboratorijih in zaprašenih učilnicah, in o tem pišejo dooolge enačbe na table”. Resnica je precej drugačna. Podjetje, ki ga vodi Gorazd, se ukvarja z zelo konkretnimi stvarmi: meritvami ustreznosti prezračevanja kadilnic, merjenjem hrupnega onesnaženja okolja, ki ga pridelamo s koncerti, shodi in prireditvami ter drugimi viri hrupa in podobnim. Mimogrede pa vam bo odgovoril še na kako tipično fizikalno vprašanje, na primer tisto o nastanku črnih lukenj.
ANDREJA VEROVŠEK
socialna delavka / vodja projektov pri spletnem zdravstvenem portalu Med.Over.Net in moderatorka na forumih
Njeno življenje, pravi, poteka od trenutka do trenutka. Še danes jo navdušujejo in presenečajo ljudje, ki skrbno načrtuje. Sama po osnovni šoli ni vedela, kaj bi, pa se je vpisala na gimnazijo in nato na socialno delo. Čeprav ji šolanje ni povzročalo težav, pravi, da se nikoli, nikoli ne bi vrnila v šolske klopi, raje bi diplomirala na petih fakultetah. Danes opravlja delo, ki ga doživlja kot hobi, saj pravi, da tako lažje, bolj sproščeno klepeta z ljudmi na forumih. Ker je upravljanje spletnega portala izrazito timsko delo, se bosta poleg nje predstavila še idejni vodji portala, Tomaž Borštnar in Primož Cimerman.
“Poskusite se spomniti, kaj ste želeli postati, preden so vam ukradli sanje. Preden so vas prepričali, da vam nikoli ne bo uspelo postati nekaj več ali preden so vam povedali, da z nekim poklicem ne boste mogli zaslužiti. Opazujte uspešne ljudi in se učite od njih.”
SABINA OBOLNAR
diplomirana novinarka / odgovorna urednica One, ženske priloge Dela in Slovenskih novic
Delovni dan v uredništvu začenja zgodaj, ob 6h, in ga zaključuje v večernih urah. Med številnimi uredniškimi sestanki, pisanjem in naročanjem člankov in administrativnim delom je prostega časa malo, a se vseeno najdejo ure za druženje z najstniškim sinom in minutke za tek, branje, obisk gledališča ali klepet s prijateljicami. Že od malega je želela postati novinarka in poklic jo veseli še danes. Če je ne bi, pravi, bi že odšla. Verjame namreč, da moraš v življenju čim prej najti tisto, kar srčno rad počneš, in nato trdo delati za uresničitev svojih ciljev.
“Od nekdaj sem želela postati novinarka. Posebnega vzornika pa nisem imela med novinarji, ampak bolj med pisateljicami in pisatelji.”
BOŠTJAN ROMIH
gimnazijski maturant, študiral ruščino in splošno jezikoslovje / televizijski in radijski voditelj
Za službo vsak dan vstaja ob 4.30 … kar je manjši minus pri delu, ki ga ima sicer zelo rad. Druga negativna posledica je, pravi, vsaj delno razkritje zasebnosti, ki se mu kot medijska osebnost ne moreš izogniti. Trenutno dela na dveh koncih - na komercialnem radiu in na nacionalni televiziji - pa tudi kot najstnika ga je vedno vleklo na različne konce; nekaj časa se mu je nasmihala kariera rock kitarista, nato je želel biti pravnik, ruščino je šel študirati zaradi nekega iracionalnega čustva do jezika in brez konkretne predstave, kaj bi kasneje v življenju s tem lahko počel. Kasneje pa ga je po naključju zaneslo na Radio Slovenija, kjer so mu rekli, da je pravi za napovedovalca.
“V medijih je najlaže delati, če si ne želiš delati izključno v medijih.”
ZDENKA SIMČIČ
sekretarka Protokola RS
Po izobrazbi je profesorica angleščine in francoščine, pa tolmačka in prevajalka, zaposlena pa je v Protokolu Republike Slovenije, ki ga vodi šefinja protokola RS ga. Ksenija Benedetti. Njeno delo vključuje organizacijo in izvedbo protokolarnih dogodkov, mnogo timskega dela ter nadomeščanje šefice protokola v primeru njene odsotnosti, pogosto pa usposablja in svetuje tudi protokolom drugih držav.
KONTROLOR POLETOV
Kontrola zračnega prometa je služba, ki z nevidno roko nadzira, vodi in koordinira zračni promet; vsak dan, ob vsakem vremenu, po vsem svetu. Kontrolorji zračnega prometa nadzirajo in spremljajo polet zrakoplova od trenutka, ko pilot prižge motorje, do takrat, ko jih na cilju znova ugasne.
Sedež Javnega podjetja kontrola zračnega prometa, d.o.o. je v Ljubljani, kjer se nahaja tudi območna kontrola zračnega prometa.
V letu 2007 se je število preletov preko Slovenije v primerjavi z letom 2006 povečalo za skoraj 16 odstotkov, projekcija za leto 2012 pa kaže kar 62 odstotkov več preletov čez Slovenijo kot leta 2006.
TOMAŽ ČOP
diplomirani upravni organizator / samostojni podjetnik, producent radijskih programov
Radijec od glave do peta. Poleg upravljanja radijske mreže Infonet in soustanovitve Radija Belvi sodeluje pri programu različnih radijskih postaj kot snovalec glasbene podobe, kreativni producent, načrtovalec kadrovske politike in ustvarjalec komičnih vsebin. Do magisterija na Fakulteti za evropske in državne študije mu manjka samo še magistrska naloga, ki pa se kar noče in noče »spisati«. V preteklosti se je polprofesionalno ukvarjal tudi z glasbo, ki je, poleg družine, še danes njegova velika strast.
“Potrebujem sprostitev zaradi kreative, ki jo vodim. Potebujem navdih, nove ideje, ki jih za svoje komične like črpam predvsem iz okolice.”
TEA HEGEDUŠ
modna oblikovalka / glavna in odgovorna urednica lifestyle revije Gloss
Navdih za izbiro šolanja za modno oblikovalko je bila njena mama, vendar je Tea med študijem v Milanu ugotovila, da jo pravzaprav bolj kot modno oblikovanje zanimata založništvo in modni styling. Tako je združila svoji dve ljubezni - modo in novinarstvo, s katerim se je ukvarjala že od najstniških let, in pri dvajsetih postala urednica mode pri reviji Pepita. Delo ji še danes predstavlja tudi hobi in pri njem skoraj ne najde slabih strani. Pravi, da je pri izbiri poklica treba slediti željam in sanjam, hkrati pa se pred odločitvijo temeljito informirati o tem, kakšno bo delo v resnici, saj se resničnost pogosto razlikuje od sanj, ki si jih ustvarimo.
“V času šolanja me je motil slab in premalo zahteven program, nekvalitetni učitelji in pomanjkanje individualnega pristopa k poučevanju.”
NEISHA
“večna študentka” Akademije za glasbo v Ljubljani / glasbenica in skladateljica
Glasbenica z dušo in telesom, s koncertno in studijsko kilometrino ter ustrezno glasbeno izobrazbo … le diploma jo še čaka. Je to, kar dela. V prvi vrsti skladateljica in pevka, ustvarjalka s kupom še neuresničenih idej, zamisli, hobijev in zanimanj. Kadar si vzame čas samo zase, pa navadna punca, ki se rada naspi, sprehaja, razvaja, obišče družino ali raziskuje svetovni splet. V glasbeni šoli so jo (poleg popravcev iz matematike, ki ji na glasbeni gimnaziji nikakor ni šla) najbolj motila tekmovanja, prepričana je namreč, da je glasba umetnost in da se v njej ne sme tekmovati.
“Delam to, za kar sem na svetu, me pa kuri v enem letu za pet let … osvobajajoče za duha, za telo pa skrajno nezdravo, bioritem imam na glavo obrnjen, živce mi je že zdavnaj pokurilo, ampak kaj me briga … tako življenje sem si izbrala, to je to, kar hočem.”
BLAŽ BERTONCELJ
diplomirani sociolog - kadrovski menedžer / direktor joga centra DEVI in založbe DEVI, avtor, učitelj joge in učitelj tajske masaže, predavatelj za podjetja (trener obvladovanja stresa)
Delati je začel že pri štirinajstih in bil kar dolgo prepričan, da je kriminalist njegov sanjski poklic, vedno si je namreč želel postati kriminalistični inšpektor za krvne delikte. Po nekaj letih dela pa se je kljub temu odločil, da “sanjsko službo” pusti za seboj in se v celoti posveti jogi - svojemu hobiju, ki mu je že v srednji šoli pomagal pri vzdrževanju zbranosti za učenje in mirnosti za opravljanje izpitov. S tedanjim dekletom sta odprla joga center DEVI, kjer je danes, pravi, fant za vse – uči, piše, je založnik, še vedno tudi učenec, pa čistilka, receptor. Dela je ogromno, a ga to ne spravlja v slabo voljo, saj ga delo veseli, poleg tega pa napetost ne delovnem mestu uravnoteža s športom, savnanjem in izleti v naravo.
“Pridobite si čim več delovnih in nasploh življenjskih izkušenj v času študija.”
BORIS MARZI
magister prometa, okoljski manager v podjetju Luka Koper d. d.
V času šolanja se je najbolj bal, ko je profesor rekel “no kolega”, kar je pomenilo, da mora biti dobro pripravljen, v najlepšem spominu pa mu je ostala praksa v pristanišču in plovba na čezoceanski ladji. Najprej si je namreč želel postati pomorščak, kasneje pa se je po diplomi usmeril v okoljski management. Pri delu ga navdušuje pozitiven odnos do okolja, torej iskanje ravnovesja med razvojem in ohranjanjem narave za naše potomce.
“Razmislite o poklicih, ki so inovativni in omogočajo zaposljivost.”
VITA KERNEL
direktorica oglaševalske agencije Studio Kernel
Po izobrazbi je sociologinja in komparativistka. Po diplomi se je zaposlila v medijih, nato je vodila službo za tržno komuniciranje in odnose z javnostmi v zavarovalnici Adriatic. Je ustanoviteljica agencije Studio Kernel in povezana z začetkom sistematičnega poročanja o družbeni odgovornosti ter trajnostnem razvoju v Sloveniji. Bila je članica timov, katerih komunikacijskimi projekti so osvojili mednarodne nagrade EPICA, ARC Awards in Effie, ter članica žirije in vodja različnih projektov s področja ocenjevanja komunikacij.
IZTOK KLENAR
glavni enolog in član uprave Vinakoper
Glavni enolog kleti Vinakoper in član uprave, odgovoren za komercialo, je v podjetju Vinakoper zaposlen že več kot 20 let. Bogate delovne izkušnje na področju vinarstva ter poznavanje svetovnih vinorodnih dežel so botrovali sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, saj je kot član strokovne komisije sodeloval pri projektu priprave vinskih pravilnikov, je pa tudi član organizacijskega odbora za pripravo Raziskave Refoška, član evropskega reda vitezov vina in mednarodni degustator.
BRANKO MIKLOBUŠEC
gostinski poslovodja / vodja gostinstva, Srednja gostinska in turistična šola Izola
Pri svojem delu ljubi stik z ljudmi in dejstvo, da gre pri delu kuharja za ‘živo delo’, ki ima za rezultat izdelek, ki se ga tako kuhar kot njegovi gostje razveselijo. Če že kaj, ga moti predvsem neugoden delavnik; za gostinske delavce prazniki in nedelje pač ne obstajajo. Svoja znanja je vedno z veseljem nadgrajeval in delil z drugimi, zato nikoli ni razumel sošolcev, ki so pouk obiskovali s popolno nezainteresiranostjo za ta poklic.
“Gostinski poklic zahteva 110 % človeka, zato mi je žal, kadar vidim, da svetovalci vpis na gostinsko šolo svetujejo tistim, ki ’so za tja dobri, saj drugam nimajo možnosti vpisa’.”
LILIJANA VRBAN
ekonomistka / organizatorka kadrovskih virov, krupjejka
Od “šolskih” izkušenj ji je v edinstvenem spominu ostala Hitova igralniška šola - specializirano interno izobraževanje za kadre, ki delajo na področju iger na srečo. V srednji šoli si je namreč želela postati uspešen, inovativen in ustvarjalen strojni tehnik, kasneje pa je odkrila nov poklic – krupje – v katerem je videla svojo prihodnost in nadaljevanje svoje kariere. Edina pomembna negativna plat dela v igralnici je nočno delo, navduševali pa so jo stiki z ljudmi, dinamika dela ter možnosti napredovanja in ustvarjanja kariere. Po dvanajstih letih dela kot krupjejka tako danes ob končevanju izrednega študija dela v Hitu kot organizatorka kadrovskih virov.
“Učenje se ne konča v trenutku, ko v roke dobimo spričevalo ali dipolomo, ampak se takrat šele začne.”
SIMO KRŠIĆ
natakar in gostinski poslovodja, organizator dela v gostinstvu / strokovni inštruktor za gostinstvo
Za gostinstvo se je odločil že po osnovni šoli, ko se je na srednji gostinski šoli v Izoli izšolal za natakarja. Kasneje je opravil vrsto dodatnih izobraževanj in vse do danes ga delo v gostinstvu vsak dan znova veseli, saj si je od vedno želel delati v velikem hotelu, v katerem bi si lahko ustvaril lepo in uspešno kariero. Pri delu mu največ pomenijo stiki z ljudmi, kolegi, od katerih se uči in drugi, ki se učijo od njega, vedno bolj pa je prepričan, da je za ohranjanje dobre kondicije pomembno športno preživljanje prostega časa.
“Vsekakor zagovarjam in priporočam poklice v gostinstvu in turizmu. To so poklici bodočnosti, zelo hitro se pride do redne službe, dodatna izobraževanja so možna na vseh nivojih.”
JURE APIH
marketinški in oglaševalski praktik in pisec, publicist, urednik in novinar, manager in organizator
Legenda slovenskega oglaševalskega biznisa in krivec za to, da se slovenska oglaševalska, marketinška in medijska srenja vsako leto dvakrat nagnete v Bernardinu na oglaševalskih festivalih SOF (Slovenski oglaševalski festival) in Zlati Boben (mednarodni oglaševalski festival). Pri svojem delu neizmerno uživa, pravi pa, da si večina poklica v resnici ne izbira zares sama, temveč ga v veliki meri razmere in naključja. Se pa seveda sam odločaš, kako se prilagajaš in kako upiraš razmeram in katera naključja – priložnosti izkoristiš, katera pa ne.
“Najpomembnejša je radovednost. Pojdi tja, kjer te stvari zanimajo. Sledi svojemu firbcu, da ti poklic ne bo tlaka, temveč ga boš opravljal z veseljem.”
KATARINA VENTURINI
gimnazijska maturantka / plesalka, lastnica in direktorica podjetja Plesna zvezda
Odkar je po mamini zaslugi prvič stopila v plesno šolo, je vedela, da je ples njeno življenjsko poslanstvo. Na njegov račun se je odpovedala marsičemu, tudi dokončanju študija, pa je kljub temu danes ne le svetovno znana plesalka, pač pa tudi uspešna poslovna ženska in direktorica lastnega podjetja. Šolskih dni se spominja z veseljem, v slabem spominu pa ji je ostal strah pred stvarmi, ki jih ni razumela, saj pravi, da so učitelji namesto znanja vse prepogosto iskali neznanje.
“Zjutraj ne morem spati, ker se mi misli, načrti in naloge za tisti dan porajajo z nadzvočno hitrostjo.”
IGOR MAVER
vodja jahalne šole kobilarne Lipica
Kot otrok je s starši živel v centru kobilarne Lipica, trener konj je bil tudi njegov oče, in ker je imel konje rad, je bilo samoumevno, da se za ta poklic odloči tudi sam. Njegov delovni dan se odvija ob skrbi za konje, treniranju jahalnih učiteljev v Lipici in treniranju svojih konj.
ULJANA OZBIČ
komercialistka / vodja turističnega jahanja v kobilarni Lipica
Vedno si je želela delati v naravi, z živalmi, a poklica vodje turističnega jahanja ni poznala, saj v Sloveniji izobraževanje za take specifične poklice žal ne obstaja. Pri delu ji je všeč stik z naravo in ljudmi, možnosti izpopolnjevanja in učenja v tujini in spoznavanje ljudi - turistov in delovnih kolegov - z vsega sveta, seveda pa konji zahtevajo celega človeka, saj se njihove potrebe ne ozirajo na vreme ali letni čas. Kadar ne dela, jo najdete v kinu, ob dobri knjigi ali v družbi prijateljev.
“Pridobite si čim širši spekter znanj in široko izobrazbo in izkoristite priložnosti, ki se vam ponujajo.”