KRANJ – Radovednež: Najboljše izjave

Janez Križaj, gimnazijski maturant, glasbeni producent
»Glasbeni producent je tista oseba, ki vodi, koordinira in nadzira celoten produkcijski proces pri nastanku glasbenega posnetka in je nemalokrat ključen tudi, ko gre za motiviranje sodelavcev v trenutkih (ki v ustvarjalnih procesih niso redki), ko se zdi cilj z vsakim korakom bolj oddaljen.«
»Mladim, ki se odločajo o poklicu bi svetoval, da naj spoznajo sebe in naj pretiravajo le v okvirih svojih zmožnosti.«

Žiga Suša, gimnazijski maturant, deskar na snegu, lastnik video produkcije
»Mislil sem, da bom postal učitelj telovadbe. Zelo rad sem imel športno vzgojo, zdelo se mi je, da bi v tem delu užival. Imel sem več vzornikov, v vsakem športu svojega. Ukvarjal sem se z veliko športi.«
»Med šolanjem me je najbolj motilo jutranje vstajanje.«
»Moj hobi je hkrati delo, ki ga opravljam, kadar imam čas se družim s prijatelji, s katerimi počnemo najrazličnejše stvari…«


NOVO MESTO - Radovednež: Najboljše izjave

Violeta Tomič, igralka in samostojna ustvarjalka na področju kulture
»Strah me je bilo testov. Najbolj sem se veselila konca šolanja in tega istega me je bilo hkrati tudi najbolj strah,saj je to pomenilo, da si izvržen iz varnega zavetja šole na že prepolno tržišče delovne sile.
Prepričana sem, da vsakdo lahko postane vse, kar si želi. Jaz sem točno tam, kjer sem želela biti. Izborila sem si svobodo, da sama odločam o tem, kaj bom delala; če mi okoliščine niso všeč, jih zamenjam. Vzornikov nisem imela, ker to pač ne gre skupaj z mojim karakterjem. Ne potrebujem ne vodje, ne religije, ne vzornika, da mi kaže pot! Mislim, da je vsak posameznik čisti unikat in da je edino pomembno, da slediš svoji lastni poti, svoji zvezdi.«

Sašo Đukić, profesor slovenskega jezika (slovenist), programski direktor studia RSL productions, igralec, glasbenik, producent, režiser, scenarist, urednik…
»Pozitivne in negativne plati poklica/dela, ki ga opravljam so: pomanjkanje časa in spanca, konstantni stres, življenje brez zasebnosti, nemogoče ustvarit družino, nikoli dovolj denarja, zadovoljstvo ob dobro opravljenem delu, spoznavanje novih ljudi, nikoli mi ni dolgčas, ustvarjalnost.«
»Pomembna je izobrazba, še pomembnejše pa je, da ohranijo srčnost, človečnost in ljubezen do domovine, kraja od koder izhajajo in svojcev.«
»Imel sem nešteto želja in sanj. V bistvu danes nekako delam približno to, o čemer sem sanjal. Še zdaleč pa nisem srečen.:) Kdo pa je?«
»Veliko bi še lahko dodal, a o vsem več v živo.:)«


MURSKA SOBOTA – Radovednež: Najboljše izjave

Nataša Moršič, profesorica nemškega jezika, vodja projektov na Javnem zavodu Krajinski park Goričko
»Na predavanjih in vajah v času študija me je bilo najbolj strah nenapovedanih preverjanj znanja, katerih rezultate so potem upoštevali na izpitih.
Skratka, bilo me je strah profesorjev, ki niso dovoljevali lastnih razmišljanj in na izpitih vztrajali pri citiranju njihovih predavanj.
Najbolj so me vedno razveselile projektne naloge, kjer smo imeli možnost raziskovati in podati lastna razmišljanja, ki smo jih podprli s strokovnimi dejstvi. Prav tako so me veselile naloge, kjer smo lahko uporabljali domišljijo in se nam ni bilo potrebno strogo držati kakšnih zastarelih teorij. Seveda so me razveselile dobre ocene, ki so me dodatno motivirale.«

»Našlo bi se kar nekaj stvari, ki niso bile takšne, kot sem si jih sprva predstavljala. Mogoče bi izpostavila, da nas profesorji niso ravno vzpodbujali k interdisciplinarnemu razmišljanju. Vsak se je zavzemal le za svoje področje. Mladi profesorji, ki pa so nam želeli posredovati kompleksnost današnje družbe in nas vzpodbujati k samoiniciativnosti in interdisciplinarnosti, pa niso bili ravno spoštovani s strani drugih profesorjev.«

»Ko sem se odločila za študij nemškega jezika sem imela trden namen postati učitelj/profesor nemškega jezika. Družboslovje me je vedno bolj zanimalo kot naravoslovje zato sem vedno vedela, da bo moj študij namenjen enemu od tujih jezikov ali zgodovini.
Moj vzornik je bila profesorica nemškega jezika na gimnaziji Marusja Uhernik. Je profesorica, ki je strokovno podkovana, ima rada to kar počne, zna kako narediti stvari zanimive in vse to naredi z zadostno mero strogosti in resnosti.«

»Pozitivne strani moje službe so te, da nimam ustaljenega delovnika ampak si ga v določeni meri krojim kar sama. So nekatere zadolžitve, ki jih moram opraviti, ostalo pa je odvisno od mene. Na koncu moram pokazati rezultate, pot kako pridem do njih, pa v večini primerov izberem sama. Spoznavati imam priložnost zanimive ljudi in dejavnosti, potovati, biti kreativna, se učiti novih stvari in se v njih preizkušati... Najlepša izkušnja je ko vidiš kako se tvoje zamisli uresničujejo v resničnem življenju.
Slaba stran moje službe: včasih je potrebno delati več kot 8 ur in žrtvovati kakšen vikend ali nekoliko uric prostega časa. Včasih se zgodi, da se naenkrat nabere preveč aktivnosti in postane služba preveč stresna.«

»Predvsem mislim, da se je potrebno pozanimati o poklicu, ki bi ga radi opravljali. Po navadi imamo povsem napačne predstave o tem, kaj počnejo odvetniki, ekonomisti, električarji, medicinske sestre...
Odločijo naj se za poklic, za katerega verjamejo, da ga bodo z veseljem opravljali. V današnjem času pa je priporočljivo preveriti tudi možnosti zaposlitve z določenim poklicem.«

Dejan Horvat, zdravstveni tehnik, maser
»Poklic maserja je fizično težak in naporen, ampak na nek način si na koncu dneva zadovoljen. Z vsako novo masažo si širiš obzorje.«


SLOVENJ GRADEC - Radovednež: Najboljše izjave

Blaž Miheljak, univ. dipl. ekonomist, direktorja razvoja v podjetju Innovatif
»Že od najmlajših dni sem vedel, da bo moje delo povezano z računalniki / tehnologijo, kar se je nato tudi uresničilo. Moj vzornik je bil moj stric, ki je že konec osemdesetih ustanovil lastno računalniško podjetje.«
»Veliko potujem in se ukvarjam z aktivnostmi na prostem, kolesarim, smučam, hodim v gore... in te aktivnosti so zelo pomembne zame.«

Tina Fras, univ. dipl. ekonomistka (Univerza v Ljubljani), producentka TV reklam in direktorica produkcijske hiše Komakino
»Nisem vedela kaj bi hotela postati. Nisem vedela kam in kako.«
»Razgibanost, pestrost, stalni izzivi, ljudje.....so prednosti; velik stres in časovni pritisk so negativne plati.«
»Bodite radovedni in sprejemajte izzive. Ne izgubljajte preveč časa z iskanjem odgovora na to kaj si želite in kdo ste, ker se prevečkrat zgodi, da odgovora ne moremo najti, v vsakodnevnem življenju pa cepetamo na mestu. Bodite odprti, delujte, ne bojte se novih izzivov, verjemite vase.«
»Glede 'začetkov' pa je pomembno vedeti, da je bolje enostavno priznati, da nečesa ne znate in da se želite naučiti, kot pa to 'neznanje' prikrivati.«

Saša Djura Jelenko, univ.dipl.arheologinja, višja kustosinja-vodja oddelka za arheologijo v Koroškem pokrajinskem muzeju, vodenje in organizacija arheoloških izkopavanj, skrb za arheološke zbirke, sprotna objava izsledkov arheoloških raziskav, po potrebi tudi pedagoško vodenje po razstavah
»Vedno sem bila sila radovedna in sem si želela raziskovati, kolebala sem med biologijo in arheologijo. Odločila sem se za slednjo, saj me je na koncu bolj pritegnila. Sicer sem pa najraje s fanti gledala kung fu filme (trenirala sem karate), Bruce Leeja ipd.«
»Plus: raznolikost, novosti, velik tehnološki razvoj vede, interdisciplinarnost. Minus: veliko odsotnosti in delo preko normalnega delovnika (popoldne, ob sobotah), veliko časa na cesti, delo v težkih vremenskih razmerah (pozimi, ob dežju, hudi pripeki, umazanija).«

Jože Rajšp, lesarski tehnik, mizar
»Delo z lesom je lepo in zanimivo.«
»Prav zares veliko prostega časa nimam. Moram si ga kar vzet. Enkrat na teden hodiva z ženo na plesne vaje, rada greva v hribe, pozimi smučava, moj najljubši hobi pa je jadranje.«


MARIBOR - Radovednež: Najboljše izjave

Barbara Marin, univerzitetna diplomirana pravnica, vodja pravno-upravnega sektorja Infond
»Pravo sledi življenju in toku dogajanja, problemom in težavam, ki se na posameznih področjih pojavljajo, je izredno dinamična veda in če želiš biti dober kot pravnik, se ga učiš vse življenje.«
»Kasneje sem ugotovila, da me veselijo izzivi, na prvi pogled nerešljive situacije in še danes je ravno to tisto, kar me najbolj veseli, kar mi daje največjo voljo do dela, ki ga opravljam; torej možnost soočanja z izzivi, ki jih prinese poslovanje gospodarske družbe in uspešna rešitev vseh problemov.«
»Jaz uresničujem svoje želje vse življenje, kar pomeni, da je moja želja bila delati v smeri financ, zanimalo me je predvsem področje finančnega posredništva, trga vrednostnih papirjev in zadovoljna sem, da se mi je ponudila priložnost dobiti delo v takšni finančni instituciji.«
»Vsak poklic, za katerega se odločite, je potrebno opravljati z zadovoljstvom in veliko vnemo in boste v svojem delu zagotovo uspešni.« »Mladim bi toplo priporočala, da se poklicno udejstvujejo že v času študija in da opravljajo dela primerna študijski smeri že takrat, ker bodo tako lažje vstopili na poslovno pot kasneje, ko bodo po pridobljeni izobrazbi iskali službo.«

Tadej Toš, diplomirani dramski igralec, zaposlen v SNG Maribor
»Med šolanjem me je najbolj motilo, da so nas učili kot čredo. Pogrešal sem več individualnega pristopa in posluha za interese posameznika.«
»Nisem vedel, kaj si želim postati. Vedel sem, da bi bil rad v življenju preskrbljen. Nisem imel nobenega vzornika in vedel sem, da človek v življenju pač mora nekaj početi. In življenje v gledališču mi je bilo všeč. In zdaj imam kar sem si želel.«
»Ne bodite preveč razočarani, če slučajno ne boste opravili sprejemnega izpita na AGRFT. Ni treba biti igralec po poklicu, da bi lahko veliko in dobro igrali.«


PTUJ - Radovednež: Najboljše izjave

Albin Železnik, pomorščak, upravitelj stroja – vodja strojnega kompleksa ladje oz. pogona ladje
»Že od začetka sem si želel postati pomorščak ter videti svet in spoznati različna mesta, ljudi in običaje… Morda je pri odločitvi pomagal tudi pisatelj Jules Werne s svojimi deli.«
»Poskušajte uresničiti svoje želje in sanje, vendar poskušajte izbrati šolo, ki vam ne bo nudila le naziva temveč tudi zagotovila delo, kar pomorski poklic vsekakor omogoča.«

Ivica Volf, diplomirani fizioterapevt, Splošna bolnišnica Ptuj, delo v ambulanti in na kirurškem oddelku
»Med šolanjem so me najbolj motila dolgočasna predavanja. Ko predavatelj bere svojo skripto.«
»Po srednji šoli sem želel postati farmacevt. Delati v laboratoriju. Med študijem sem spoznal, da to ni zame. Vzel sem si nekaj let pavze, da ugotovim, kaj bi počel. V tem času sem imel priložnost pri delu opazovati fizioterapevte. Delo mi je bilo všeč in sem se odločil za študij. Med samim študijem mi je delo postajalo vse bolj všeč.«
»Največji vpliv na mojo poklicno pot so imeli mentorji pri študiju, sodelavci in pacienti. Od vseh sem se nekaj naučil. Tako od dobrih, kot od slabih.«
»Pozitivna plat mojega dela je veselje, ko vidim, da nekomu moje delo pomaga. Da nekdo postane samostojen pri vsakdanjih opravilih, da ne potrebuje pomoči. Negativna plat je stres.«
»Pred študijem, pred vpisom si oglejte kakšno je to delo v resnici. En dan opazujte osebo pri delu.«

Bojan Kobal, diplomirani inženir živilske tehnologije, enolog v Ptujski vinski kleti
»Moji spomini na šolska leta so v glavnem prijetni, vedno sem imel jasne cilje, tako je lažje prebroditi neprijetne dogodke.«
»Pozitivna plat poklica/dela, ki ga opravljam je delo z mistično, najžlahtnejšo pijačo med vsemi pijačami in vse kar je povezano z njo.«


CELJE - Radovednež: Najboljše izjave

Janko Štefančič, brusilec kristalnega stekla, učitelj praktičnega pouka brušenja in stavbnega steklarstva
»Naj mladim ne bo edino merilo pri izbiri poklica plača.«
»Na začetku šolanja me je bilo najbolj strah, da se ne bom uspel naučiti vseh veščin pri praktičnem pouku. Kasneje sem ugotovil, da so bili strahovi neutemeljeni.«

Petra Slanič, univerzitetna diplomirana komunikologinja – smer trženje in tržno komuniciranje, zaposlena (na sveže, od sredine septembra) pri Zavarovalnici Maribor, v Službi za odnose z javnostmi
»POTOVANJA!
Zelo pomemben (in zamuden) hobi. Primarni cilj mi je obiskati vse države Evrope. Sem na dobri poti.
KNJIGE!
Nikoli dovolj časa za njih.
INTERNET!
Predvsem bloganje je moja strast.
Razvoj stroke odnosov z javnostmi in marketinga v Sloveniji.
Sem zelo aktivna v Slovenskem društvu za odnose z javnostmi, kjer sem trenutno sekretarka društva in vodja srečanj komunikatorjev področne kode 02. «


VELENJE - Radovednež: Najboljše izjave

Dean CONFIDENTI, mag. znanosti, pomočnik vodje sektorja kriminalistične policije PU Celje
»Zmeraj sem se najbolj veselil zadnjega opravljenega izpita. To veselje je bilo tako silno, da potem celo leto nisem več našel dovolj časa ali volje, da bi dokončal še diplomsko nalogo.«
»Mladim, ki se odločajo o poklicu bi svetoval, da se o poklicu odločijo po tehtnem premisleku in izberejo poklic, ki jih dejansko veseli in ga lahko opravljajo tudi kreativno.«
»Ni vse v tem, da si izbereš poklic za katerega misliš, da je dobro plačan in po tem 40 let počneš nekaj kar te ne veseli.«
»Ko sem se meseca maja 1984 vrnil iz služenja vojaščine nazaj, so me v podjetju kjer sem pred odhodom v vojsko delal sicer ponovno zaposlili, vendar ne na delovnem mestu za katerega sem še izšolal (reprodukcijski fotograf), temveč na delo skladiščnega delavca, kjer sem vsakodnevno na tovornjake-vlačilce nalagal 500 kg bale papirja namenjenega za prodajo. Verjemite, da sem kmalu ugotovil, da veselja za takšno delo nisem imel in tudi nisem videl nobene priložnosti za napredovanje in osebno rast, zato sem se po nasvetu prijateljev in znancev, ki so že takrat delali v Policiji sklenil, da se zaposlim v Policiji.«

Boštjan Sovič, mag. strojništva, tehnični vodja v Programu pralnih in sušilnih aparatov, Gorenje d.d.
»V šoli me je najbolj motilo učenje ogromnega števila podatkov 'na pamet' in prevelika 'ukalupljenost' ter strogo sledenje učnim načrtom, ki so dajali ogromno nekega teoretičnega znanja. Še najbolj je to prišlo do izraza na fakulteti, kjer so izobraževali 'znanstvenike', premalo pa je bilo poudarka na praktičnih znanjih, ki se zahtevajo v podjetjih. Vedno so mi bili izziv realni problemi in situacije, ki sem se jih tudi najbolj veselil.«
»Pozitivne plati mojega poklica: vedno novi izzivi, ni rutinsko delo, ker se stvari pač spreminjajo, potrebno je pridobivati nova znanja, ostati v stiku z napredkom tehnike…«


LJUBLJANA - Radovednež: Najboljše izjave

Dejan Turk, mag. ekonomije, predsednik uprave Simobil-a
»Prepričan sem, da je za moj uspeh ključno dejstvo, da sem začel čisto na začetku verige, kot prodajalec v restavraciji McDonald's. V nekaj letih sem podjetje odlično spoznal in počasi napredoval vse do direktorja podjetja. Na osnovi teh izkušenj se mi zdi pomembno, da si pripravljen začeti na začetku, s trdnim prepričanjem, da če boš dal vse od sebe, bodo tvoji predpostavljeni tvoj trud spoznali in boš napredoval. Vedno in povsod pa moraš delati z veseljem in ognjem v očeh.«

Katarina Čas, absolventka ekonomske fakultete v Ljubljani, voditeljica
»hm, hm, precej prijetni, saj v šoli nikoli nisem imela težav...najbolj mi je ostalo v spominu, ko sem bila predsednica razreda, mislim, da v 4.A osnovne šole in me je sošolec udaril v trebuh, ne spomnim se zakaj, ampak mislim, da ni imel pravega argumenta in sem se seveda odločila, da ga udarim nazaj... cel razred je stopil na mize in vsi so se drli:'Katarina, dej ga... ', no in sem ga tudi udarila nazaj, a on se je sklonil in namesto povratnega udarca v trebuh, dobil udarec na oko... zaradi tega pripetljaja nisem bila več predsednica in vedenje sem imela primerno, hahahaha... pa vem, da me je profesor matematike vedno med prvimi poklical pred tablo, ko se je začelo šolsko leto, saj sem bila zaradi priimka na prvi strani redovalnice... matematiko sem imela precej rada.«

Matevž Čelik, univ. dipl. inženir arhitekture
»Ko sem se vpisal na fakulteto sploh nisem imel prave predstave, kaj bom po študiju...
Proti koncu študija sem dobil idejo, da bi nekoč imel svojo arhitekturno pisarno, delal na velikih projektih za pomembne in ambiciozne naročnike... Skozi prakso se pričneš soočati tudi z manj prijetno realnostjo, ki pa jo moraš sprejeti kot nov izziv. Med vzorniki so bili veliki sodobni evropski arhitekti, ki gradijo zanimive stvari. Danes vidim, da je na področju arhitekture in prostorskega načrtovanja veliko drugih pomembnejših in izzivalnih nalog, kot graditi...«


KOPER - Radovednež: Najboljše izjave

Dorjan Marušič, dipl.ing. matematike, dr.med., (delovno mesto: Splošna bolnišnica Izola)
»Moji spomini na šolska leta so večinoma prijetni, v spominu pa so oboji. Prijetnih obilo; neprijetni pa so predvsem tisti povezani s krivičnostjo.«

Barbara Modic, direktorica medijske agencije OMD
»Že zelo zgodaj lahko ugotovite, kaj so vaše prednosti in slabosti, tako v smislu značaja kot znanja. Vedno se morate vprašati, v čem sem jaz boljši/a od drugih, kaj lahko prispevam in kaj me v resnici veseli in mi omogoča, da se razvijam.«
»Spomnim se, da sem imela vedno izjemno tremo pri javnem nastopanju, kar sem z vajo in z leti skoraj povsem premagala. Zdaj mi je javno nastopanje pravi izziv in užitek pa naj bo to prepevanje, predstavitev projekta ali govor.«

Vesna Marđonović, diplomirana ekonomistka, direktorica medijske agencije in razvojna direktorica medijskih agencij v regiji Adriatic
»Na fakulteti je bil študij takrat po mojem mnenju preveč teoretičen. Zato smo iskali dodatne aktivnosti, ki so nam prinesle izkušnje. Prav te so se izkazale za zelo koristne pri mojem delu, včasih celo bolj koristne od samega znanja, ki sem si ga pridobila pri študiju.«
»Predvsem potovanja so mi izredno pomembna, saj mi pomagajo obdržati stik z resničnim svetom. V Sloveniji se namreč vsi poznamo in se neminovno ocenjujemo tudi po tem, kakšno delo imamo in kakšen avto vozimo…«
»Delo v marketingu in tudi vodenje je izredno hvaležno delo, saj lahko dnevno spremljaš rezultate svojega dela. V trgovini vidiš proizvod, ki si ga pomagal lansirati; mladega človeka, ki si ga uvajal prvi mesec službe vidiš, kako sedaj samostojno dela enako dobro ali celo bolje kot ti… To me motivira in navdušuje.«
»Poznam veliko ljudi, ki se kasneje premislijo – se po kar nekaj letih delovnih izkušenj odločijo spremeniti poklicno pot. Za nekatere poklice je dovolj odločitev, veliko pa jih gre ponovno študirat. Torej, odločitev je resna, a ne dokončna.«


SEŽANA - Radovednež: Najboljše izjave

Milan Samsa, elektrotehnik, direktor SEC Electronics, tehnični direktor v podjetju v Rusiji
Kdo je imel največji vpliv na vašo poklicno pot?
»Na to vprašanje je odgovor zelo težak. Danes si lastijo vplive vsi ki sem jih poslušal v življenju. Pravzaprav sem prišel do tega kar delam sedaj sam. Od samega začetka sem pač po zdravi kmečki pameti šel korak za korakom naprej. Starši so mi dali osnovne nauke (ne laži, ne kradi, itd.), ostalo sem se pač priučil.«
»Mladim, ki se odločajo za poklic bi svetoval, da se morajo zavedati da nič ne pride samo od sebe. Karkoli se bodo odločili postati naj bo to na vrhunskem nivoju. ... Karkoli počnete počnite to tako da ste najboljši. Seveda to zahteva žrtvovanje predvsem časa, ki ga je pri mladih tako malo. Vendar vedite, da se vložen čas vrača z obrestmi. Naslednji nasvet pa je, da se z delom tudi daleč pride, le malo dlje traja. To lahko potrdim sam osebno. Torej svetoval bi, da ni bližnjic in če tudi morebiti so, se bo na koncu izkazalo, da so zelo drage in bolj malo uspešne. Naslednji nasvet je, da si ne postavljate prenizkih ciljev. Prenizki cilji so generator lenobe to pa ni prav. Cilje morajo postaviti tako, da so skoraj dosegljivi in tako napredovati vso svojo mladost.«
»Imam dva različna delovna dneva. Če sem v Sloveniji potem začnem ob sedmih v pisarni in nato do približno sedmih zvečer, ko zopet končam v pisarni. Dopoldnevi so večinoma namenjeni sestankom v naših proizvodnjah oziroma spremljanje obiskovalcev ki pridejo k nam. Ker poslujemo veliko z bližnjim vzhodom je moj navaden delovni dan tudi nedelja.«

Maruša Pompe Novak, doktorica biotehnologije, vodja infrastrukturnega centra, raziskovalka in asistentka zaposlena na Nacionalnem inštitutu za biologijo
»Pozitivnih plati poklica raziskovalke in asistentke je zelo veliko. Predvsem je delo zelo zanimivo, pri svojem delu stalno odkrivaš nove zanimive stvari, delo ni nikoli dolgočasno, delo poteka v skupini ljudi, ki iz različnih zornih kotov prispevajo k rešitvi problema, ves čas pridobivaš novo znanje in nove izkušnje, ki jih lahko sproti posreduješ tudi drugim – sodelavcem, mednarodni znanstveni sferi in študentom. Kot vsak poklic pa ima tudi poklic raziskovalke kakšno negativno plat in morda je od njih ta, da se delo nikoli ne konča in se zato delovni dnevi zaključujejo zelo pozno.«

»Mladim, ki se odločajo o poklicu bi predvsem svetovala to, naj dobro razmislijo, kaj bi v življenju radi delali. Šolanje traja namreč le nekaj let in z dovolj volje je možno uspešno zaključiti marsikatero šolo. Delo v službi pa traja precej več let in zelo pomembno je, da to delo res opravljaš z veseljem.«

»Delovni dan raziskovalke in asistentke je zelo razgiban in poln. Poleg raziskovalnega dela v laboratoriju, za računalnikom in branja člankov, zajema tudi timsko delo, posvetovanja s sodelavci, predajanje znanja študentom ter stalno izobraževanje, ki zajema obiske predavanj, seminarjev in kongresov ter pridobivanje znanja na strokovnih sestankih. Poleg tega so še sestanki z naročniki raziskav ter delo v raznih strokovnih telesih in komisijah. Delavnik popestrijo vaje za študente in občasno delo na terenu.«




MULTIMEDIJSKI CENTER KIBLA, Ulica kneza Koclja 9, 2000 Maribor
telefon: (02) 229 40 22 ali (02) 229 40 12 // e-pošta: dneviradovednosti@kibla.org