Predavatelji:
Staša Baloh Plahutnik, državna sekretarka na Ministrstvu za
delo, družino in socialne zadeve
Miha Šepec, vodja Službe za zaposlovanje tujcev pri Zavodu
RS za zaposlovanje
Valerija Okorn, Eures manager za Sloveniji pri Zavodu RS za
zaposlovanje
Prost pretok oseb je poleg prostega pretoka blaga, kapitala
in storitev ena od temeljnih svoboščin notranjega trga EU
in vključuje:
- prosto gibanje delavcev,
- priznavanje poklicnih kvalifikacij,
- koordinacijo sistemov socialne varnosti,
- državljanske pravice.
Pravica do prostega gibanja znotraj EU se nanaša na delavce,
študente, upokojence in nasploh na vse državljane EU ter njihove
družinske člane (ne glede na državljanstvo). Vendar je le
za področje prostega gibanja delavcev uvedeno 7-letno prehodno
obdobje med Slovenijo in 15 sedanjimi članicami EU.
Evropska unija je zaradi politične občutljivosti tega vprašanja
in pomanjkanja zanesljivih ocen o prihodnjih gibanjih na trgu,
s skupnim stališčem za področje prostega gibanja oseb dne
31.5. 2001 - za gladko liberalizacijo trgov dela - predlagala
7 letno fleksibilno prehodno ureditev.
Sedem letno prehodno obdobje, ki je razdeljeno
na 2 leti + 3 leta + 2 leti, velja le za prosto gibanje delavcev,
in sicer med Slovenijo in 15 sedanjimi državami članicami
EU.
Prvi 2 leti po pristopu Slovenije k EU (1. maj 2004) sedanje
države članice EU ohranijo nacionalne ukrepe zaposlovanja
slovenskih državljanov, vsaka država članica pa sme z notranjimi
pravnimi ukrepi te pravice povečati, vključno s polnim dostopom
do trga dela že z dnem pristopa k EU.
Pred začetkom naslednjega 3 letnega prehodnega
obdobja mora vsaka država članica EU sporočiti Evropski komisiji,
ali bo glede na stanje na trgu dela še naprej uporabljala
nacionalno zakonodajo ali ne; če je posamezna država članica
glede na stanje na svojem trgu dela ugotovila, da ni več potrebe
po prehodnem obdobju, potem bo veljalo prosto gibanje delavcev.
V nasprotnem primeru, torej v primeru, da
se pojavljajo resne motnje na trgu dela posamezne države članice,
lahko država članica EU še naslednji dve leti, torej po letu
2009, uporablja nacionalno zakonodajo.
Slovenija je v pogajalskih izhodiščih uveljavila
načelo vzajemnosti. To pomeni, da lahko tudi
Slovenija v času 7 – letnega prehodnega obdobja nasproti vsake
sedanje države članice EU, ki bo uveljavljala nacionalne ukrepe
v zvezi s prostim gibanjem delavcev, uveljavlja enakovredne
ukrepe.
Varnostna klavzula je ukrep
oziroma ponovna uvedba omejitev dostopa do trga dela posamezne
države EU v času 7 letnega prehodnega obdobja. Če sedanja
država članica EU preneha izvajati nacionalne ukrepe in uveljavi
prosto gibanje delavcev, lahko zaprosi Evropsko komisijo za
dovoljenje, da v primeru resnih težav na svojem trgu dela
ali grožnje le-teh, ponovno uvede omejitve. Komisija odloči,
katere omejitve lahko posamezna država uvede in za koliko
časa. V zelo nujnih primerih lahko država članica sama uporabi
varnostno klavzulo in naknadno o tem obvesti Evropsko komisijo.
Med novimi državami članicami EU bo takoj po 1. maju 2004
veljalo prosto gibanje oseb, z možnostjo, da lahko takoj po
polnopravnem članstvu v EU (v času 7 – letnega obdobja) uvedejo
varnostno klavzulo nasproti katerekoli novi državi članici,
pod pogojem, da katerakoli sedanja država članica uveljavlja
nacionalno zakonodajo zoper katerokoli novo državo članico.
Za zaposlovanje slovenskih državljanov v EU
to pomeni, da se bodo v prvih dveh letih prehodnega obdobja
lahko zaposlili v sedanjih državah članicah po nacionalni
zakonodaji posamezne države članice ali pod pogoji, določenimi
z morebitnimi sporazumi med sedanjimi državami članicami in
Slovenijo. Slovenski državljani si bodo morali v sedanjih
državah članicah pridobiti delovno dovoljenje.
V primeru, da bodo posamezne sedanje države članice EU liberalizirale
svoj trg dela v prvih dveh letih prehodnega obdobja, bodo
lahko slovenski državljani pridobili delovna dovoljenja pod
ugodnejšimi pogoji oziroma brez kakršnihkoli pogojev, kot
na primer na Irskem (ki je že liberalizirala svoj trg dela)
in v Združenem kraljestvu Velike Britanije in Severne Irske
(ki sprejema zakon o liberalizaciji svoje trga dela za državljane
novih držav članic EU, torej tudi za slovenske državljane).
Tako v primeru, da slovenski državljan po 1. maju 2004 v eni
od sedanjih držav članic EU pridobi delovno dovoljenje za
čas 12 mesecev ali več, ima dostop na trg dela posamezne države
članice tudi po preteku veljave delovnega dovoljenja.
Kaj pomeni prehodno obdobje za slovenske državljane,
ki so že na delu v eni od sedanjih članic EU?
Slovenski državljani bodo imeli dostop do trga dela sedanje
države članice, če bodo na dan pristopa Slovenije k EU (1.
maj 2004) zakonito delali v tej državi članici EU in imeli
dovoljenje za neprekinjeno obdobje 12 mesecev ali več.
Pravico dostopa na trg dela sedanje države članice EU slovenski
državljani izgubijo, če prostovoljno zapustijo trg dela sedanje
države članice.
|
